Ta skromna in preprosta rastlina iz družine križnic, ki so jo pridelovali že 200 let pred našim štetjem, najverjetneje izvira iz Sredozemlja, danes pa ga gojimo tudi pri nas. Robustna in nezahtevna zelenjava je na mraz odporna, saj preživi zimo na prostem in takoj spomladi že začne novo rast. Pravi okus ohrovt pridobi po prvi zmrzali.
Ker so pozimi pogoji težki, je tako razvil za svojo zaščito veliko fito snovi in prav te nudijo veliko prehransko oporo in zaščito tudi nam.
Sicer skromen s hranilnimi snovi, saj ima le 3,3g beljakovin, 0,7 g maščob in 10g ogljikovih hidratov, pa je pravi zaklad vitaminov A, K in C.
Količina 100 g ohrovta pokrije kar:
- 96% dnevnih potreb po vitaminu A,
- 1256% (da, prav ste prebrali) potreb po vitaminu K in
- 126% potreb po vitaminu C.
- Vsebuje pa tudi večino vitaminov skupine B v manjši količini.
Vitamin A je lahko v preformirani obliki (retinol), ki se nahaja v živilih živalskega izvora ali kot provitamin (beta karoten), katerega vir je sadje in zelenjava. Beta karoten je močan antioksidant, ta lastnost pa se izgubi, ko se pretvori v obliko vitamina A. Vitamin A je pomemben v boju proti raku (ust, požiralnika, želodca, dojk, pljuč in materničnega vratu), kot tudi pomembno varovalo pred boleznimi koronarnih žil, saj prepreči oksidativne poškodbe lipidov, ki nato tvorijo žilne obloge in s tem povečanje možnosti infarkta. Ima pomembno vlogo pri nastajanja očesnega pigmenta, znan pa je tudi kot vitamin, ki skrbi za lepo kožo in preprečuje prezgodnje staranje. Temu se pridružuje tudi vitamin C, saj pospešuje nastajanje kolagena, deluje kot antioksidant za proste radikale in pomembno vpliva na izboljšanje imunskega sistema. Nizka vrednost vitamina C v telesu vpliva tudi na padec glutationa. Glutation je najmočnejši med vsemi antioksidanti in skrbi za zaščito celic pred oksidativnim stresom. Ker vitamin C ni toplotno obstojen, je priporočljivo, da s tem vitaminom bogata živila uživamo sveža, toplotno neobdelana.
Vitamin K se nahaja v dveh oblikah v rastlinah, kot filokinon (K1), menakinon (K2) pa je bakterijskega izvora. Pomemben je za pravilno strjevanje krvi, uravnavanje kalcifikacije mehkih tkiv, spodbuja mineralizacijo kosti in regulira celično delitev. Pomanjkanje lahko povzroči obolenja jeter, želodca in črevesja ter motnje absorpcije maščob.
Ohrovt je bogat tudi z mineralnimi snovmi, predvsem kalijem, bakrom, manganom in železom. Slednjega lahko telo v prisotnosti vitamina C dobro izkoristi.
Prisotne fito snovi kot so indoli in sulforafan, sulfidi in triperteni dokazano preprečujejo nastanek raka kot tudi delujejo zaviralno na rast tumorjev.
Ne pozabimo na pomembne prehranske vlaknine, ki pomagajo uravnavati našo prebavo, odpravljajo zaprtost, pomagajo preprečevati divertikulozo (vrečasto izbočenje stene prebavil) in raka debelega črevesja, saj razstrupljajo črevesje. Pomembno vplivajo tudi na preprečevanje drugih vrst raka, kot so rak pljuč, dojk in materničnega vratu. Priporočena količina zaužitja vlaknin je do 40 g na dan.
Kodrolistni ohrovt je prvenstvena sestavina novega fermentiranega namaza Kodrček. Posebnost naravno fermentiranega kodrolistnega ohrovta je nastanek bioaktivnih fenolnih snovi, ki kažejo proti-tumorni in protivnetni potencial in pred fermentacijo niso prisotne (Journal of Funcitonal Food).
Več si lahko o namazu preberete v novem prispevku o Kodrčku.
Viri:
Klaus Oberbeil, dr. med. Chrstiane Lentz : Zdravilna moč sadja in zelenjave, Prešernova družba 1998, Earl Mindell; Hrana kot zdravilo Založba MK 1998, Anthony William: Hrana ki spreminja življenje; Založba Primus 2020
