Kopriva (latinsko ime Urtica dioica) je uvrščena med zdravilne rastline, ki pa je zaradi svoje pogostosti velikokrat spregledana ali celo opredeljena kot plevel, torej rastlina, katere rast zatiramo. Je že res, da ne želimo, da nam s svojo agresivno rastjo preplavi naš zelenjavni ali cvetlični vrt, a ko jo porežemo jo lahko zelo koristno uporabimo. Uporabna je celotna zel, mlade vršičke in semena uporabimo v prehrani, celotno rastlino pa v ekološkem kmetovanju.
Bogastvo koprive
Kopriva je zelo bogata z beljakovinami, vitaminom A in še bolj pa z vitaminom C, ter minerali: kalcij (71% RDA), železo (40% RDA) in magnezij, ter baker in mangan. Če zaužijemo 100 g koprive smo s tem pokrili skoraj celotno dnevno potrebo našega telesa po vitaminu A in 3,5- krat več vitamina C kot ga dnevno potrebujemo. A naj vas ta količina ne skrbi, saj je vitamin C v vodi topen in kar ga telo ne izkoristi ga izločimo z urinom. 100 g koprive pokrije tudi preko 70% dnevnih potreb po kalciju in 40% dnevnih potreb po železu.
OPOMBA: RDA…dnevna priporočena količina, preračunano na 100 g živila. Zanimiva primerjava z mesom nam razkrije, da je kopriva bolj bogata z železom kot meso, pa tudi pomemben vir beljakovin.
Uporaba v ljudski medicini.
Kopriva se v ljudski medicini zaradi diuretičnega učinka uporablja pri blagih okužbah sečil. Kopriva nudi pomoč pri obnovi rdečih krvničk (zdravljenje slabokrvnosti), priporočamo jo pri revmi in putiki, , izredno dobro deluje na dihala (čisti pljuča in olajša izkašljevanje) velika pomoč je pri tuberkulozi in zdravljenju astme. Pomirja živce in deluje krepčilno na celoten
organizem, saj nudi oporo pri oboleli slinavki, jetrih, vranici, žolču in želodcu, zdravi prepustno črevo (zaradi katerega lahko pride do sistemskega vnetja). Ugodno deluje tudi na okužbe v ustih, spodbuja celično presnovo in s tem zdravi hrustanec… In še bi lahko naštevali njene blagodejne učinke na telo, saj gre za eno najmočnejših in vsestranskih zdravilnih rastlin, ki je zaradi svoje pogostnosti preveč spregledana, koprivo opisuje znani zeliščar pater Simon Ašič. (Vir: Domača lekarna patra Simona Ašiča, Mohorjeva družba; 2007)
Uporaba v kulinariki.
Čeprav nas kopriva »opeče«, če se jo dotaknemo, jo kljub temu lahko uživamo surovo. Najpogosteje koprivo sicer uživamo pripravljeno podobno kot pripravljamo špinačo. Lahko jo dodajamo tudi v juhe in enolončnice.
Enostavna koprivina juha:
Tri večje krompirje olupimo, narežemo na kocke, zalijemo z vodo in pristavimo. Ko zavre solimo ali še bolje, dodamo zelenjavno mešanico s soljo. Ko je krompir kuhan, odstavimo, dodamo oprane vršičke koprive in s paličnim mešalcem spremenimo v kremno juho. Postrežemo tako, da dodamo po okusu še žlico kisle smetane ali popečene kruhove kocke. Če nam je okus koprive še tuj in morda premočan, lahko del koprivinih listov nadomestimo z blitvo ali špinačo, zgodaj spomladi pa tudi s čemažem.
Koprivin namaz.
V namazu Vražji zelenec pa najdeš tudi koprivo. Več o namazu pa si poglej tukaj.
NAMAZ VRAŽJI ZELENEC
