V času zimskega spanja je zorel naš novi divji zeliščni namaz Vražji zelenec.
Namaz je dobil ime po svojem okusu, saj je zelo aromatičen in rahlo pikanten. Tako rukola kot kopriva, ki sta »zeleni« sestavini novega naravno fermentiranega namaza, imata močan in rahlo pikanten okus. Zaokrožijo in dodatno obogatijo pa ga še sončnična in lanena semena. Poleg hladno stiskanega sončničnega olja smo namazu dodali še ekstra deviško oljčno olje, oba imata ugodno sestavno maščobnih kislin. Dodatek olja obogati okus in energijsko vrednost.
Divji zeliščni namaz Vražji zelenec je bogat skoraj z vsem, razen z ogljikovimi hidrati. Primeren je za vse, ki želijo zmanjšati količino ogljikovih hidratov v svojem jedilniku. Ponuja nam obilo pomembnih mikro hranil, klorofila in ostalih snovi, ki nam bodo dala veliko energije in nas okrepila tudi po kakšni zdravstveni nevšečnosti, ki jih v tem času res ne manjka. Ker je fermentiran, so snovi bolje dostopne našemu telesu in hkrati pozitivno vpliva na našo črevesno floro, kjer je sedež našega imunskega sistema.
Priporočamo, da ga poskusite kot namaz na kruhu, preliv na testeninah ali zelenjavi, lahko pa z njim dopolnite tudi mesne ali krompirjeve jedi. Naj vas okrepi in pripravi na veselo pomlad.
Koristnost sestavin v namazu Vražji zelenec
Kopriva je zdravilna rastlina, ki je zaradi svoje pogostosti in domačnosti velikokrat neupravičeno prezrta. Zelo je bogata z beljakovinami, vitaminom A (92% RDA*), še bolj pa z vitaminom C (350% RDA), ter minerali:
- kalcij (71% RDA),
- železo (40% RDA) ter
- magnezij, baker in mangan.
Kopriva nudi pomoč pri obnovi rdečih krvničk (slabokrvnost), priporočamo jo pri revmi in putiki, deluje krepčilno na celoten organizem, izredno dobro deluje na dihala (čisti pljuča), pomirja živce, velika pomoč je pri tuberkulozi, nudi oporo pri oboleli slinavki, jetrih, vranici, žolču in želodcu, zdravi prepustno črevo (ki povzroča sistemsko vnetje), pa tudi okužbe v ustih, spodbuja celično presnovo in s tem zdravi hrustanec… Ena najbolj zdravilnih rastlin, ki je zaradi svoje pogostnosti preveč spregledana, koprivo opisuje znani zeliščar pater Simon Ašič. (Vir: Domača lekarna patra Simona Ašiča, Mohorjeva družba; 2007)
Zanimiva je primerjava z mesom, ki je opredeljeno kot beljakovinsko živilo in bogato z železom:
Rukola je bogat vir vitamina K in C, vsebuje tudi vitamine skupine B kot so folna kislina (B9), B2 in B5 ter minerale: kalij, kalcij, magnezij in mangan. Rukola je rahlo pekočega, ostrega okusa in zelo aromatična. Pomaga pri čiščenju telesa in dvigu imunskega sistema, ohranjanju močnih kosti. Je pomemben vir klorofila.
Laneno seme poznamo kot bogat vir maščob z veliko vsebnostjo alfa linolenske kisline, ki je osnova za nastanek omega 3 maščobnih kislin. Bogato je tudi z beljakovinami in predstavlja pomemben vir vitaminov B3, B6 in B9, ter mineralov:
- magnezija (126% RDA) ,
- fosforja (94% RDA),
- cinka (78% RDA) in
- selena (39%).
A ne le prehranska, tudi zdravilna vrednost lana je pomembna, saj naj bi laneno seme pomagalo pri pljučnih, želodčnih in črevesnih boleznih, hripavosti in slabem apetitu. Poskrbi tudi za ustrezno prebavo in redno odvajanje brez bolečin. (Vir: Domača lekarna patra Simona Ašiča, Mohorjeva družba; 2007)
Sončnično seme vsebuje 28 % beljakovin z vsemi osmimi esencialnimi aminokislinami, 25–40 % olja z visokim deležem nenasičenih maščobnih kislin, posebej linolne, vitamine A, B1 (91% RDA), B2, B6, B12, B9 – folna kislina (65% RDA), E (293% RDA), F, K ter minerale:
- kalcij, klor, kobalt, mangan,
- magnezij (1355% RDA),
- jod,
- posebej veliko cinka (81% RDA),
- bakra (106% RDA) in
- železa.
*RDA je dnevna priporočena količina, preračunano na 100 g živila.
mag. Iva Verbnik, u.d.i.živil.tehnol.
